Sedim v tej veliki postelji… popolnoma sam… nedelja zvečer… in polušam zamorjene pesemi… zunaj dežuje… in še sam postajam zamorjen… le kaj se je sedaj v nekaj minutah spremenilo… vse se je odvijalo spontano, mirno… vse je kazalo, da bo odličen teden… ampak kako naj bo… če pa se na njegov predvečer počutim katastrofalno… a se tudi VI?
… ja saj ne boste mogli odgovoriti, ker že spite, samo jaz še bedim in razmišljam o… ničemer!

In kaj zdaj?

… hodim po stanovanju in pospravljam, kar še nisem… vse me moti… tudi to da sem tukaj… bolj kot hočem napisati neko pozitivno misel… in se zadrževati, da ne bi pisal… to kar pisem sedaj… hitreje tipkam… ne nočem se ustaviti, tak pač sem… tečen sam sebi… ampak tega ni potrebno, da ve ves vesoljni splet… in kar še naprej pišem… le zakaj…

… ker če vseeno nekdo ne spi… pa me kontaktira in se pogovarjava… dolgo v noč vse tja do jutra…

… morda pa mi res manjka pogovor… morda kričim na pomoč in nihče me ne sliši…

… sedaj, ko sem malo pospravil in umiril, te nore možgane… je malo lažje…

… v bistvu jih moram popolnoma umiriti, da pričnem teden s Točke 0…

… in šele sedaj razmišljam… danes sem srečal zanimive ljudi, tiste iz preteklosti, ki takrat še nismo znali komunicirati in se je naša frekvenca šele sedaj uskladila… smo na isti valovni dolžni… šele sedaj po 21 letih …

In v bistvu veliko izvedel o sebe… dobil sem odgovore, na veliko vprašanj… V bistvu je bil čudovit vikend, čudovit dan, čudovito leto… in sami čudoviti ljudje okoli mene…

… sedaj opazujem sebe, kako iz tiste črne luknje lezem ven in tudi sam postajam čudovit človek…

… včasih moraš iti daleč nazaj, da lahko stopiš samo en korak naprej…

Hvala vsem in neskončno čudovit teden želim.

Vsi, ki ste to prebrali, ste zraven dovili tudi veliko pozitivne energije!