Vedno obstaja nek razlog zakaj počnemo nekatere stvari, nekaterih se zavedamo, drugih ne, ampak vedno je razlog!

To lahko predvsem potrdim, saj že dobrih 17 let raziskujem vzroke za neuspeh. Je pa res, da se nikoli nisem spraševal o vzrokih za Uspeh.

Vedno sem reševal tiste, ki so spremenili tok dogajanja iz Uspešne v NEuspešne. Vendar sem sedaj dojel, da ni uspehov in neuspehov, so samo življenjske izkušnje in če izkušnjo, ki jo imenujemo Uspeh, dejansko jemljemo kot uspeh, je to samo veliko breme, ker večno ne moremo iti v smeri vrha, saj je za vse omejen prostor, glede na naš energetski potencial. Tukaj govorimo o tem, da ne moremo samo jemati ampak moramo tudi dajati… torej vse je odvisno od poslovnega modela.

Pa vendar, pri svojem delu sem velikokrat oz. skoraj vedno našel vzrok v zgodnjem otroštvu. Ko sem delal z večina dobitnikov ene od poslovnih nagrad, sem ugotovil, da so vsi imeli isti vzrok za uspeh… V zgodnjem otroštvu niso dobili dovolj velike potrditve od svojega Očeta in so jo potem našli v Poslovnem svetu. Ta njihov kompleks –vzorec, je ves čas iskal potrditev in tako so bili iz dneva v dan uspešni, kontorliral jih je in neglede na ceno je vedno prišel do cilja… dokler ni prišel do tiste glavne hrane, potrditve, ki je bila enako močna, kot njihov povzročitelj. Nagrada je bila namreč enakovredna Očetovi pohvali. In, ko se je ta pohvala zgodila, je vzorec-kompleks v njih izginil. In naenkrat v sebi niso več imeli motivacije-motorja. Drug dan so prišli v svoje podjetje s še večjimi potenciali… vendar niso več videli razloga, zakaj bi delali. In podjetje je počasi ugasnilo.

Torej vzrok za uspeh je zadovoljen, ko postanemo za druge neuspešni.

Če se tega pravočasno zavedamo, moramo še predčasno narediti poslovni sistem in premoženje neodvisno od naših notranjih motorjev, če ne bomo tako, kot smo uspeli ustvariti, bomo tudi vse uničili.

Tega se država žal ne zaveda, da večina živi na družinskih podjetjih, ki so gonilna sila celotne države, ni pripravila ukrepov, za pomoč njim, temveč le represivne ukrepe, da jih uniči do konca, ko se znajdejo v težavah, ali ko vzorci ugasnejo. V bistvu se celotni sistem (država) sploh ne zaveda, kako v resnici deluje in da ubijamo sami sebe, na način, kot ga upravljamo.

Torej, če se vrnem k prvotni misli, da za uspeh je potreben kompleks/vzorec/motor/motivacija… kakor koli želimo. To pa lahko preskočimo, da ne gre iz bolečine, tako da nas starši vzgajajo v duhu spoštovanja samega sebe, s tem ko pokažejo, kako imajo radi sami sebe, kako upoštevajo svoje želje, kako živijo svoje sanje… v takšnem primeru, se ne bodo ustvarili kompleksi in bomo prešli direktno na življenje svojega poslanstva. Drugače pa je kompleks, samo ena od poti, da pridemo do svojega bistva, zakaj smo sploh na tem svetu.

Vsak od nas se namreč rodi s točno določenim namenom. In tega moramo najti čimprej, da je lahko čas na tem svetu učinkovit. Vse pa je odvisno od vzgoje.

Sicer pravijo, da si sami izberemo starše in pot… v to še nisem prepričan. Zaenkrat vem, kako otroštvo deluje na poslovni uspeh ali neuspeh.