Pred nekaj meseci so me v enem od hrvaških medijev poimenovali »Guru...«, enako sem slišal že 2005 od enega od vodilnih slovenskih podjetnikov… pa nisem tega čisto razumel, oz, sem se tega naziva zelo izogibal… no sedaj, ko je čas, ko nič ne razmišljam… pa razmišljam o teh pozabljenih temah.

Na wikipediji pravijo, da je Guru (Sanskrit: गुरु. IAST: guru) je sanskrtski izraz, ki konotira nekoga, ki je »učitelj, vodnik, strokovnjak ali mojster« določenega znanja.

Če gledam iz te definicije, sem mogoče res… ampak način, kot so vsi ti guruji predstavljeni svetu in tiste, ki sem jih spoznal… pa si to niti približno ne želim biti. Namreč sam osebno sem proti temu, da nekomu slediš ali sledim, posebaj pa kakšna združenja, okultizem… že Rimokatoliška cerkev mi je preveč… vse ideologije… vse to mi je nezemejsko… na nek način »nezdravo«… in vse to me spominja na Guruje… ali gurovanje …

To ni moj svet in ne želim biti del tega sveta niti, da me enačijo s tem… kar slabo mi postane, ko pomislim na nekaj takega.

Vseeno sem šel raziskat tiste, ki so v resnici pravi guruji in ugotovil, da so to osebe, ki so se zelo poglobili v svojo poslanstvo in zelo strogo tudi temu sledijo. Vendar to je njihovo osebno poslanstvo, ki ga samo preko vzgleda prenašajo na druge.

In zato, da lahko ohranjajo takšno energijo, se velikokrat odmaknejo od sveta in so popolnoma sami. No isto počnem tudi jaz… trenutno sem se spet popolnoma odmaknil in potem realni svet nori… kje si?

Ja tukaj v svoji energiji, razvijam svoje poslanstvo… sedaj pa to nekomu pojasni… mogoče je res bolje, da se poimenujem Guru in grem nekam v svojo votlino in potem bodo razumeli, ker je pač takšna že znana podoba.

V vsakem primeru slediti nekomu in se na njega naslanjati ni preveč dobro. Sam sem ugotovil, da je predvsem pomembno, zaupati sebi in to kar sam počnem oz. učim druge, je da najdejo sebe, ne da so pri tem odvisni od mene. Kažem jim le pot iz kaosa, ki so si ga ustvarili že v svojem zgodnjem otroštvu.
Jaz se v tem počutim izpopolnjen in moj poklic ni nič drugačen od drugih, ki določen poklic počnejo s srcem.

Lahko bi dejal, da so guruji morda le neke vrste novodobni vzorniki, ki si jih oblikujemo po svoji podobi.

Ne smejo pa nikakor posegati v naše intimno življenje ali da postanemo odvisniki od njih, to je potem tisti nezdravi svet.

Ja s temi Guruji se že daljčasa spopadam, pravo bitko bijemo Guruji in jaz… mogoče, ker si nekje v globini to močno želim, po drugi strani pa me vsa odvisnost ubija in se potem umikam… mogoče bi bil tako na pol guru… vi berite in se učite od tega, kar pišem… mene osebno pa pustite na miru… ja veliko se me osebno kar lasti, ker seveda to jaz dopustim… so trenutki, ko se lahko z nekom pogovarjam in potem enostavno ne morem… ker je tega preveč ali pa nisem za računalnikom… in teh dopisovanj je včasih preko 100… in zakaj si dopisujem, ker me znimajo ljudje, kaj in kako razmišlajo… zato me zanimajo zgodbe vsakega posameznika…. in če grem malo dalje v pogovor, potem že ustvarim cono domačnosti… ampak to ne pomeni, da smo najboljši prijatelji…

… tako to kar pišem, nisem samo jaz, to so le sporočila za svet, da vas spomnijo, ko vam je težko… da še ni tako hudo, dokler ste živi… da prej naredite kak ovinek, preden zabredete v živi pesek…

… ne pišem toliko, da se promoviram, kar v tja en dan… temveč je to del mojega dela… ja je reklama za posel, da me pokličejo lastniki podjetja, ker so me nekako prepoznali… je v bistvu promocija mojega dela… ne pa mene osebno… jaz osebno sem rad zadaj, sam… naj moje delo govori o meni… in predvsem naj gre naprej Inštitut in vsi tisti, ki bodo delali v njem.

Torej… ne nisem Guru, le sledim svojim občutkom… dajte tudi vi!