Na koncu tega dne,

Na koncu tega tedna,

Na koncu tega leta,

Na koncu tega življenja…

Želim občutiti doprinos temu svetu…

Pred dvema letoma, sem se zaradi zelo stresnega obdobja odličil, da grem narediti temeljiti pregled svojega fizičnega telesa. Očitno sem vseskupaj zelo dobro prestal, vendar so bile vse vrednosti zelo na meji.

Zato sem se odločil, da bom pričel živeti, točno tako, kot piše v najboljših knjigah o zdravem življenju. Ugotovil sem, da 90% stvari, ki jih jem sploh ni zdrava hrana. Da se premalo ukvarjam s športom, da se družim s popolnoma napačnimi ljudmi… da 90% stvari počnem popolnoma drugače, kot bi moral po pravilih zdravega življenja.

Zato sem odvrgel 90% svojega življenja in se posvetil tistim 10% in ga počasi razširil na 100%.

Tako sem bil prepričan, da sedaj živim popolnoma zdravo, ker tako piše v knjigah.

Ampak …

… nisem se počutil dobro. Imel sem občutek, kot da sem ujet… da bil sem ujet v zdraven življenju. Ni bilo enostavno, se odpovedati vsemu, vendar sem za zdravje narediti vse…

Po dveh letih sem šel ponovno na preglede, da preverim, kako sem sedaj popolnoma zdrav. Čeprav sem naredil samo krvne preiskave, je zdravnica dvignila vse varnostne ukrepe… vaši izvidi so katastrofa… slikanje glave, slikanje srca, gastroskopija…

In, včeraj sem skupaj z njo sedel in sedel in sva brala izvide… iskala še druga mnenja in vedno je bil isti odgovor: »RAK na…«

Pogledala me je s solznimi očmi (saj se poznava že desetletja) in vedela je da mi ne sme nič olepšati… Zelo bova zavihala rokave, da to rešiva… povedala mi je natančno pot, kako bo vse potekalo.

Samo pogledal sem jo… in ji dejal, da ji jutri (danes) sporočim mojo odločitev, po kateri poti bom šel.

Šel sem na dolg zelo dolg sprehod. Sedaj vem, da lahko umrem zelo hitro, vendar si tega ne želim, rad bi še živel vsaj 50 let. Ampak tudi če bi bil zdrav, bi me lahko jutri povozil avto in me več ne bi bilo… ampak tega ne vem! Vem pa, da sedaj vem in to vedenje me bo prej ubilo, kot RAK, kar želim si, da se vse skupaj čim prej konča… najbolje, da kar sedaj umrem, ne bom mogel prenašati teh naporov in čakanje tistega usodnega dne… kaj šele, da bi nekomu povedal, potem bodo šele pritiski…

Vsedel sem sem ob vodi in pričel razmišjati, kako je sploh prišlo do tega, saj sem popolnoma zdravo živel, trudil sem se kolikor je šlo…

Ja…

…najprej sem živel preveč stresno, prevzel preveč tuje odgovornosti, kar me je skoraj ubilo in me pripeljalo na rob… vendar sem takrat ugotovil, da sem vseeno sebe toliko poslušal in držal ravnovesje, kar sem takrat čutil, da potrebujem na področju hrane, športa in zabave…

… sedaj pa sem šel v drug ekstrem, odpovedal sem se vsem užitkom, nehal poslušati sebe in se držal pravil ZDRAVEGA.

RAK je namreč najvišja stopnja, NE IMETI RAD SAM SEBE! Bolj ko želimo ugajati drugim, bolj, ko se omejujemo, manj ko se poslušamo, bolj, ko delamo proti svojim občutkom… bolj se silimo na rob in se tudi potisnemo preko roba.

Zato bi lahko rekel, da je RAK prišel še pravočasno, da se lahko POZDRAVIM.

Da odločil sem se, da nadaljujem zdravljenje pod strokovnim vodstvom, vendar bom tukaj predvsem poslušal samega sebe in se maksimalno posvetoval pred vsakim nadaljnim korakom. Ne bom panično iskal milijon rešitev in poskušal, kar koli mi pride na uho, temveč bom šel po poti notranjega glasu. Če ga dosedaj nisem poslušal, ga bom pa sedaj.

Kaj je sploh Zdrav način življenja!

Lahko bi odgovoril; vse kar nam ne škodi!

Osebe do osebe so popolnoma različne, zato ni univerzalnega recepta. Če samo pogledamo zdravo prehrano, lahko rečemo, da je zdravo tisto v čemer uživamo in to, kar telo potrebuje, vso ostalo odrekanje, je že »DELO PROTI SEBI«. Zato sem ugotovil, da so zdravniški napotki, po tem, ko analiza pokaže kaj nam primankuje, kakšen tip hrane nam odgovarja, zelo dobrodošli, da si pri sestavi jedilnikov ne odrečemo tistemo kar nam je dobro in v čem uživamo, ampak da je to sestavljeno na tak način, da ne škodi našemu organizmu.

No pri meni je to zgledalo tako,

1. da sem po krvni sliki in pogovoru z zdravnikom sestavil smernice za nove prehranske navade
2. s strokovnjakom za hrano sva sestavila jedilnik, vendar sem želel, da to narediva na konkretni hrani, zato sem želel, da gre z menoj v trgovino… oz. kam naj sploh grem kupiti zdravo hrano, na kmetijo, v tujino…
3. ko sem naredil analizo skoraj vse hrane v Sloveniji, in prebral vse teste na različnih straneh tistih, ki ščitijo potrošnike… sem ugotovil, da najboljzdravo hrano v Sloveniji prodajajo v trgovinah LIDL… in na koncu, si bom RAKA pozdravil v LIDLu 😉 sem se zamejal… ampak nisem bil daleč od resnice.

Namreč vse knjige o zdravem način življenja sem enostavno odvrgel, ker so not le splošne usmeritve in dajo vpogled v širino, vendar šele strokovnjak, ki pozna mojo notranjost, lahko točno sestavi pravi način mojega prehranjevanja. Vse, kar pa posameznik mora narediti je, da prične odkrivati notranje občutke, da posluša sam sebe, ker potem bo točno vedel, kaj ima kakšen vpliv nanj… in da, na koncu se bomo pozdravili sami.

In tako sem na plano potegnil svoje stare zapiske, kjer sem ugotavljal, da v življenju moramo biti v ravnovesju. Vse ključne komponente: telo, um, čustva, duša… morajo biti enakomerno aktivne, da imamo občutke ravnovesja, takrat rečemo, da smo našli mir v duši.

Torej celotna skrivnost je samo v dobrem poznavanju samega sebe in ravnovesju vseh aktivnosti… če pa delamo napake, pa moramo biti samo pozorni na zunanje znake… vse kar ni v skladu z nami oz. nas na nek način moti… nam sporoča, da nekaj počnemo narobe… če reagiramo takoj, potem nas RAK ne bo prišel PoZdraviti.

Zato je pomembno, da počnemo izključno tisto, kar čutimo, ne glede na to kaj bodo drugi rekli.

To ni zapis samousmiljenja, temveč želim pokazati, da je vse mogoče, dokler smo živi… RAK imamo v bistvu vsi, ki se nimamo radi; ki delamo nekatere stvari proti svoji volji… ker se podrejamo okolici… če gledamo statistiko, je vedno več Rakastih obolenj, lahko rečemo, da živimo v Bolni družbi… in bolezen je samo statistika. Veliko imamo za povedati nad Ministri za zdravje, vendar mislim, da je največ lahko naredita tisti za Šolstvo in Kulturo, saj je odgovoren za zdravje senator njihovih napak.

Zato je pomembno, da se začnemo najprej ukvarjati sami s sabo in tako se bo stopnja RAKA pričela zmanjševati..