Danes, ko sem se peljal od stranke, kjer bodo otroci počasi prevzeli družinsko podjetje, starši pa se bodo popolnoma odstranili iz podjetja… pripraviti podjetje na prevzem nove generacije pomeni, odstraniti stare psihološke vzorce, in nastaviti novo organizacijsko strukturo, da otroci ne bi ponavljali napak staršev… sem razmišljal, zakaj je sploh potrebno brskati po preteklosti, a ni to izguba časa… z mislimi sem odšel, nekam, kar sem že 100x premislil in se vrnil v razmišljanju, kot da nikoli nisem o tem razmišljal…v bistvu razmišljanje in pospravljanje o preteklosti ni nič drugega, kot samo pospraviti vse kar ne sodi v naš »jaz« in s tem narediti trdne temelje, na čemer gradimo svojo novo prihodnost.

Namreč sami sebe ne moremo resetirati, ker pač imamo zgodovino in smo sami sebe nekako zgradili do te poti, kjer smo danes, zato lahko samo koregiramo sedanjost, da bo prihodnost lažja. V tistem trenutku pa prispe sporočilo od Anje Vogrič (iz http://ustavi.se/)

»Zdravo. Imaš kakšen zapis, ki govori o tem, zakaj se je vredno ustaviti … Ali pa mi prosim napiši nekaj alinej, zakaj ti, kot človek kot si, meniš, da se je vredno ustaviti…«

In tako mi misli takoj preskočijo na tovrstno razmišljanje… zakaj se ustaviti… in razmišljam ali imam kak podoben tekst… in ugotovim, da vseh 1000, je v bistvu na to temo… kako se ustaviti? Pomeni, da sem si v preteklosti vzel premalo časa za življenje in sem drvel… da kaj ne zamudim.

Odločil, sem se, da napišem novega (to kar sedaj berete), povzetek vseh tistih preteklih, vendar na novi osnovi, za novo prihodnost.

Pot me odnese v Polzelo, kjer se dobim na zelo dolgi kavi z osebo, ki je moja “kopija”… kar malo sem se »ustrašil«, ko sem ugotovil, da enako razmišljava in pričakujeva od tega sveta… ampak čas je bil tako poln, da nisem zaznal, da je minilo več kot tri ure pogovora, kot da sem imel intenziven pogovor sam s sabo… ker se ji je mudilo, sam pa nisem hotel prekiniti svojih občutkov, sem pot nadaljeval proti Logarski dolini, ki je bila smo še 40 minut vožnje… odpovedal sem namreč vse nepomembne sestanke in si vzel dan samo zase… in si dejal, da bom potem te občutke poslal Anji… velikokrat sem že bil v Logarski dolini, vendar nikoli, čisto do konca… tako sem prvič odpeljal do konca in potem nadaljeval peš do slapa Rinka in kljub gorskemu predelu je bilo 30 st.C, vendar je bilo sveže… nakar na desni strani zagledam lokal Orlovo Gnezdo in ker sem sam vedno poln simbolike in moja domišlija je vedno na preži, sem imel občutek, da sem dobil posebno sporočilo…  tisti, ki poznate vsa moja podjetja veste, da edina povezava med podjetji je orlovo pero nekje v imenu… imel sem občutek, da sem prišel v svoje gnezdo in se končno vrnil domov, zato sem tam tudi kupil obesek z orlovo podobo, ki ga sedaj nosim okoli vratu… v meditaciji sem se povezal z orlovo energijo in se prav celovito počutil in v tistem trenutku sem dobil sporočilo (seveda v svoji glavi, pa nimam tam prijateljev, ki mi šepetajo, niti mi ni padla skala na glavo 😉 ):

Popil sem izvir iz nebeških globin

In skozi njene oči,

pogledal v svoje Srce.

In tako pomirjen, se spustim nazaj v dolinu in ustavim v prvi planinski koči (http://domplanincev.si/domov/), kjer sem se dejansko ustavil, brez pomislekov ali pričakovanj, da dobim novo sporočilo iz višjih sfer… temveč le dobrote iz kuhinje, ker sem bil lačen… in v tistem trenutku, k sosednji mizi prisede upravitelj, kjer se z gospo v zrelih letih pogovarjata o tem, kdo prihaja v Logarsko dolino in ugotovita, da prihajajo ljudje, ki nimajo v sebi nič slabega… v bistvu se vračajo v naravo in v naravi ni nikoli nič slabega… nakar gospa na koncu pogovora reče… in vaše delo ni nikoli zaključena zgodba. In kar je bilo najbolj zanimivo pri zaposlenih osebah, ki so stregli, niso veliko spraševali, kaj boste jedli… ampak so sami že naprej predvideli, kaj kdo potrebuje… ker so očitno tako močno v stiku z naravo, da enostavno slišijo tisto nevidno, kaj ljudje nosimo s sabo… in upravitelj, je tako nebeško umirjen, saj je že 23 let v tej sredini, da se na koncu vprašaš ali ljudje tja prihajajo zaradi narave, njega, osebja ali nebeške hrane.

V bistvu je turizem, samo psihologija človeka, psiholški počitek, odmor… ker se sam ukvarjam z neke vrste »zdravstvenim turizmom«, saj sem včeraj zvečer prišel direktno iz otoka Lošinj, kjer imam svojo kliniko in k nam prihajajo ljudje, da se ustavijo in razmislijo, kam in kako naprej… sem se zamislil… kako napačno živimo…  in tudi oddihi so popolnoma napačni… namreč poleti bi morali v gore, na svežino in hlad, ker dejansko samo tako se lahko odpočijemo, ne pa da rinemo v vročino iz stresa v še večji stres… in pozimi iz hladnega v še večji hlad… Potrebno je živeti v skladu z naravo. Zato vam predlagam, da čez poletje greste na dopust v Logarsko dolino v Dom planincev, jeseni in pozimi pa k nam na otok Lošinj v hotel Bellevu.

Koncept dopusta, če se bomo želeli rešiti stresa bomo morali spremeniti.

In če se vrnem k osnovnemu sporočilu za danes… zakaj se je potrebno ustaviti… ravno zato, da se ne izgubimo… namreč ustaviti se moramo na vseh področjih, vsake toliko časa… s tem preprečimo, da se v podjetništvu, ne prenašajo psihološki vzorci v podjetje… da ne delamo napak… da ne nosimo preteklosti s sabo, temveč jo takoj odstranimo, ko začutimo, da nam pleza po hrbtu… da dobimo občutek sedanjosti… da se zavemo samega sebe…

… ti odmori, so pomembni med različnimi dnevnimi aktivnostmi, med menjavo letnega časa… in vsaj 2 x na leto moramo imeti daljši odmor, ki se imenuje dopust.

Ustaviti se moramo, da se ne izgubimo v svojih mislih in kaosu, ki ga ustvarjamo s hitrim tempom življenja. Ko se ustavimo, hkrati počistimo psihološke smeti, ki so nastale pri divjanju skozi življenje!

In če ne veste, kako se ustaviti, nam pišite na Milan.Krajnc@CrisisCaptain.com