Mnogi mi postavljate eno in isto vprašanje v INBOX. In da ne odgovarjam vsakemu posebaj, bom preko tega zapisa odgovoril vsem naenkrat.

Če imate nekoga radi, še ne pomeni, da morate z njim tudi ostati. Ljubezen ne more opravičiti, vsega kar se dogaja neprijetnega v vezi. Če niste dovolj močni, če si ne zaupata, če se ne spoštujeta, če se ne srečujeta in rešujeta dnevne problem sproti, bodo postali večji od Ljubezni. Če imate nekoga rajši, kot ima on vas, in je on “nesramen” do vas iz dneva v dan; si morate odgovoriti na vprašanje: ”Ali imate radi sebe?”

Torej če vzamemo za dejstvo, da morate najprej imeti radi sebe, da bi lahko potem imeli druge; in če se oseba, katero ljubite do vas obnaša “nesramno”, pomeni, da nima rad sebe, niti vas in, da se vam vaša Ljubezen vrača na zelo “boleč” način, in tega si ne smete privoščiti, niti si ne zaslužite; zato, ker si zaslužite več in najboljše.

Razumete, kaj pomeni ljubezen, kaj pomeni oprostiti, kaj pomeni potrpljenje… Ampak če partner ne zna, to sprejeti na enak način, potem morate Ljubezen, ki jo dajete, obrniti k samemu sebi. Zavedati se morate, da lahko izgubite samo samega sebe, nekdo nikoli ne more biti vaš, niti vi njegovi… nihče ni od nikogar last. Vedno smo sami, sami s seboj, nekdo v našem življenju je samo naše dopolnilo, nadgradnja našega življenja… zato moramo biti spoštljivi in se počutiti častnega, če se nekdo odloči, da bo del svojega življenja in časa podaril nam. Zato če ima nekdo do vas nespoštljiv odnos, potem vedno izberite sebe.

Uvod v knjigo “Kako osvojiti žensko?” sem začel s stavkom: “Knjiga ni samo namenjena tistim, ki šele osvajate, temveč predvsem tisti, ki ste pozabili, da niste sami v zakonu ali vezi.”

Osvajanje v partnerski vezi je najpomembnejši del veze, saj nič ni samoumevno. Lahko smo počaščeni, da nam je nekdo namenil polovico svojega življenja in zato moramo biti zahvalni, vsakdan znova. Zato se mora vsako jutro začeti z osvajanjem/zapeljevanjem, kajti če bo kdo drug čez dan uspešnejši, ni nujno, da bomo z isto osebo zaključili dan.

Namerno sem napisal stavek, ki “provocira”, vendar samo tako se lahko zdrznemo in res nekaj naredimo, da pričnemo dan z osvajanjem.

To če sem moški in imam v mislih, da osvajam žensko, še ne pomeni, da ti nasveti veljajo samo za moške, tudi ženske morajo osvajati/zapeljevati oz. vračati, to kar moški daje. Za nikogar ni nič samoumevno.
Osvajanje niso darila in lepe besede, osvajanje je način življenja, to so pogledi, dotiki, pogovori, sprehodi… skupne aktivnosti, osvajanje je predigra, dan je podoben erotiki in ne pomeni, da se konča z fizičnim orgazmom ali spolnim aktom… lahko je samo večerni sprehod, večerja ali skupni ogled filma.
Vendar je pogoj, da srce bije enak ritem. Če ni enakega ritma, ne moremo govoriti o iskrenem osvajanju, potem je osvajanja, samo igra in manipulacija, ki je namenjena k zadovoljevanju telesnih in egoističnih potreb.

Šele, ko se znebimo bremena preteklosti, lahko začnemo iskreno pot do nje… pa vseeno smo moški Osvajalci!

Naj bo vajin današnji, kot da je prvi.

Bom skozi zgodbo zakonskega para z otroci poskušal pokazati razliko v razmišljanju in spoštovanju:

“Stopim sem v stanovanje… vse je bilo razmetano in na kavču je bila zvita v klopčič in jokala na ves glas. Spustil sem vse kar sem imel v rokah in stekel k njen… kolikor se je dalo videt, sem videl, da ni poškodovana in jo rahlo stisnil k sebi in pustil, da je jokala dalje. Naslonila se je name in njene solze so tekle v potokih, tako da sem bil ves moker, močneje sem jo stisnil k sebi in ji glavo naslonil na rame in jo pobožal po laseh…

… po več, kot pol ure joka in hlepenja po zraku, se je počasi pričela umirjat… pogledala me je s krvavimi očmi, kot da sem jo ubil in popolnoma uničil življenje … potem pa je pričela kričat, me vleči za lase, trgala obleko z mene…
… nič več mi ni bilo jasno, nisem poznal takšne… močno sem jo prijel za obe roki in jo močno stisnil k sebi, dokler se ni umirila… in potem jo vprašal…
… kaj se je zgodilo…

… vse sem našla, vse vem… varaš me… ozrl sem se po stanovanju in videl moje zapise po vsem stanovanju… takrat mi je postalo jasno…
… našla je moje zapiske za to knjigo… pričel sem se smejat…

… gledala me je, kot da semi z drugega planeta… objel sem jo zelo močno in se pri tem smejal… odrinila me je, kaj se smejiš… več let so me opozarjali, da si takšen, da imaš vedno kakšno novo, da so ti nove samo navdih, za tvojo pisanje… sedaj sem vse našla in tudi vem kdo je…

… ja, sem vzdihnil in se vstal, ter odšel v kopalnico po Ogledalo…

Vrnil sem se in obrnil ogledalo proti njej… to je ona, s katero te ves čas varam, o kateri pišem, o kateri predavam in za katero živim… sama dobro veš in čutiš, da si samo ti v mojih očeh, mislih in srcu… vsak delček mojega telesa in vsak dih je popolnoma zate… ves čas si prisotna v mojih mislih… na cesti se sploh ne obračam, za drugimi… zame na tem svetu obstaja samo ena ženska… TI!

Zakaj je bilo sedaj to potrebno, zakaj takšna scena, zakaj je vse uničeno… Ne vem, dragi moj …

hotela me objet… nisem je pustil k sebi, čeprav je bila zelo vstrajna, hotel sem vedet razlog, ker vsak dan vidim, takšne primere, kjer moški ali žena ponorita, a na koncu se vedno izkaže, da je prav on/ona tista, ki je varala… Vprašal sem jo… Kdo je?

Kako misliš kdo je?… mogoče pa kaj jaz več vem, kot ti… pa nisem vedel nič, samo predvideval sem…

… usedla se je na rob kavča in se prijela za glavo… danes je na vrata prišla moja srednješolska ljubezen… nikoli ga nisem prebolela… ampak ni bilo nič resnega, samo objela sem ga in poljubila…
… šele takrat se je umirila in se zdrznila, roko je dala čez usta in me pogledala prestrašeno… oprosti, nisem mislila… obrnil sem se po stanovanju in tudi ona je pogledala… v isto smer…
Kaj vidiš… sem jo vprašal… ves svoj nered, ki sem ga nosila v sebi in je sedaj zgrmel iz mene… nikoli nisem vsega počistila in samo pospravljala v omaro… sedaj pa je to moja prispodoba… oprosti… je dejala in sem jo stisnil k sebi… oprosti, nisem mislila, ampak neko staro čustvo je skočilo iz mene… ko sem ga videla, me je kar oblila vročina in sem skočila nanj, a hkrati sem vedela, da počnem nekaj, kar ni prav…

Prekinil sem jo… lahko te sedaj pustim, da izpoveš in opravičuješ, lahko ti naredim slabo vest, lahko te postavim pred vrata… ampak draga moja za vse to je izguba časa… zate sem se pred dvajsetimi leti odločil, ker:
Si direktna, ampak ne nesramna, razgledana, odprta za vse možnosti, vendar z jasnimi mejami, znaš se prilagoditi v vsako družbo…a dostojna ostajaš do zadnjega trenutka, počneš v življenju, točno to kar čutiš in se ne prilagajaš… in neskončno lepa si…
… in danes je popolnoma enako, le da sem še zaljubljen vate… objela me je, kot da ni bilo nič, kot da sva se včeraj prvič srečala… prijel sem jo za roko in odšla sva na vrt… prinesel sem kavo… veliko z mlekom in malo sladkorja…

… pričela je govoriti… veš takrat, ko sva se spoznala, vas je bilo nekako več v igri, a ti si bil najbolj vstrajen, pa hkrati zadržan… zdel si se mi drugačen, zdel si se mi nekompliciran… s teboj bi se dalo živeti… pri drugih je bilo veliko ognja, strasti… kar pri tebi nisem čutila, vendar potrebovala sem stabilnost, čeprav sem bila še mlada… je pa bilo nekaj burnih let za mano… da tebe sem izbrala z razumom, šele s časom se je pričelo odpirati srce, čustva in videla, da je tudi s teboj lahko vulkan… ampak pri tebi je vedno ta odboj in privlačnost… ubijaš me s svojo umirjenostjo, a hkrati privlačiš, ko me ta umirjenost umiri…
… vse staro se je nekako pozabilo, občasno me je sicer kakšna stara zgodba, film… vrgla s tira… ampak sem hitro pospravila… vse do danes, ko je stisnil na ta gumb… v meni je zavrelo, vse staro… kot vulkan… najprej sem imela občutek, da bi ob njem bila spet svobodna…
… ko je izrekla besedo svobodna… me je zdrznilo… če sem lahko vse ostalo prej mirno prenesel, je sedaj zavrelo v meni… poskušal sem se zadrževati…

… Kako misliš svobodna… a si sedaj bila 20 let v kletki?…

Da na nek način, Da… glej zate sem se zavestno odločila, zdel si se mi najbolj primeren partner za življenje, oče otrok… vse 99% je bilo vse super s teboj… vedela, sem da če se odločim za druge, bo morda tisti 1% super, ampak bom 99% ujeta v druge stvari… pri današnjem načinu življenja, smo pač ves čas ujeti, samo odločiti se je potrebno, koliko boš… in tako sem izbrala tebe…

… nisem vedel ali se naj počutim počaščenega ali zlorabljenega… vstal sem se in naredil tri kroge okoli hiše, da sem to predihal… no predvsem umiril bes in bolečino v prsih… naslonil sem se na ograjo in zajokal, kot da gre iz mene nek star krik… kar hlopel sem… ko se je ta stara energetska gnojnica izlila iz mene… sem se malo streznil in si rekel… no saj tudi jaz nisem bil čisto čist in dejansko v tistem trenutku je bila moja idealna ženska, zato sem vstrajal in da smo ljudje vsak dan drugačni, saj osebnostno rastemo… in sedaj sem nekako čutil, da sem mi odpirajo tla pod nogami… ali bom odigral žrtev ali pa se dvignil na vse to in stopil nazaj do nje in se pogovoril…

… vrnil sem se nazaj… samo pogledala me je in objela… veš s tem samo še poglabljava najin odnos… v prvi vrsti sva prijatelja, zaveznika in šele potem vse ostalo… to drži trajanost…

… ampak veš draga moja… vse to, kar nama daje življenje… to svobodo si lahko ustvariva skupaj… vem kaj si hotela prej povedat… med nama ni nikoli bilo tiste… živalske strasti… ker si tega nisva dopustila… ampak vse je še mogoče… nekatere zveri dolgo spijo…

Ah, ti moja zver je dahnila… vem, da imaš to v sebi, vendar ne vem če sem jaz tista, ki lahko to v tebi prebudi… najin odnos je zelo ljubeč, miren, vendar je površinski… tudi ti v sebi nikoli nisi zaživel, kot bi lahko… oba sva ostala v nekem varnem okolju…
Danes, ko je prišel na vrata je prinesel darilo, ki ga je obljubljal že 25 let… njegove prve besede so bile…Lepša si, kot kadarkoli prej… in me je kar gledal… prekinila sem ga in ga vprašala, če je dobro?… sem; kar v mislih se pogovarjam s teboj… Dolgo se nisva videla, prinesel sem ti tvoje najljubše piškote, ki jih je spekla moja mama… še vedno tam živim…
Zakaj nisi hotel z mano… zakaj si se oklepal nje… sam veš kako sem te ljubila, skupaj bi lahko šla študirat na Dunaj, pa si nisi upal… vedno si moral mamo za vse vprašat… oba sva bila polnoletna… še danes te očitno ne pusti… veš, večkrat sem te videl… na cesti… vedno nasmejano… a ni bilo tistega žara v očeh, tistega, najinega… Večkrat sem te iskala v množici, na mestih, kamor sva zahajala… in ta žar je silil iz mene…. Vendar sem ga zaradi miru, ki sem ga čutila doma, nekako nasilo utišala… skočila sem mu v objem in ga poljubila… a istočasno sem se odbila od njega… kot da je v tistem trenutku ves plamen izgorel…
… pogledal me je in dejal, da se je sedaj vrnil, da mu je žal… veš sem odvrnila… nisem več tista tvoja deklica, sem že dolgo odrasla in sedaj je čas, da tudi ti odrasteš… zaluputnila sem z vrati in planila v jok… popadla me je panika…

ali imaš tudi ti neizživete zgodbe… in bo enako, me boš zapustil, se boš kateri pojavil na vratih…

Objel sem jo in stisnil k sebi… veš draga, tudi to kar mi sedaj razlagaš… ni ravno naravno za partnerja… vendar s takimi besedami, še bolj poglabljava odnos, zavezo… čutiva drug drugega in to je Ljubezen… tvoj čustven izlet danes in čustveni vulkani, so v resnici le bolečine, ki jih nismo rešili s svojimi starši… in ta nerešen problem si ti čutila, kot ogenj, ki ni nikoli ugasnil…

… sedaj je ogenj dogorel in sedaj sva ostala midva, samo ti in jaz… ponudim ji cigareto… čeprav ni kadila že 15 let, prižgala sva si vsak eno in opazujeva dim, ki se prepleta… pogledava se v oči in se primeva za roke… prosim jo za ples, ker v daljavi slišim … Dance Me To The End Of Love… primeva se in močno stisneva, globoko jo pogledam v oči… čutim, kako imam mehka kolena, kako se mi ovije okoli telesa… zapleševa po vsej terasi, kot veter sva in z zadnjim korakom ji dvignem levo nogo in naslonim na mizo…
… bila sva objeta vso noč… sploh nisva šla vstran od drugega… prvič v življenju sem imel občutek, da živim, kot da je vse prej bil nek namišljen svet… čustva so me preplavila čez vso telo, nikoli še nisem občutil nekaj tako lepega… a so sedaj te strasti, kaj je vse to… bil sem zbega a hkrati neizmerno srečen… gledal sem jo kako spi, kot da gledam angela…
enostavno je nisem mogel spustiti… preveč lepa je bila… ampak kje je sedaj vse to bilo 20 let????

SAJ SE SPLOH NE POZNAVA, ALI GREVA OD ZAČETKA?

Zato, ker se nikoli ne pogovorimo do konca in ostanemo v neki vmesni fazi, se zgodi veliko razhodov. V bistvu se partnerja sploh ne spoznata, ne dasta si priložnosti, da bi se spoznala. Vsak vikend sta okupirana z različnimi aktivnostmi, med tednom pa polno službeno zaposlena… in kdaj se potem spoznata? Vse hočeta naenkrat…. ampak Ljubezen ne deluje tako.

Vsi želijo, da je vse idelano in jasno že v samem začetku. Da pride do Ljubezni je najprej potrebno negovati čustva, jih formirati, brusiti, jim pustiti, da dihajo… ampak oba morata razvijati čustva v isti predstavi z isto hitrostjo… ko eden prehiteva, se več ne bosta ujela, pa čeprav sta v istem avtu, veza je kot vožnja z avto, kjer ste sovoznika in vse se dogaja z isto hitrostjo. Zato si pustita svobodo, saj je življenje kratko in vsak dan posebaj živita, naj bo celo življenje strnjeno v en dan in potem naslednji dan spet novo življenje in tako naprej, vsak dan posebaj in vsak dan posebaj si dokažita, da sta si vredna tudi naslednje jutro.