Vedel sem da bo prišel ta čas! Vendar je bilo vseeno lepo biti tam v tistem svojem varnem ustvarjalnem svetu. Čeprav je bilo velikokrat hudo, pa vseeno lepo in varno, kakorkoli že, sem se vedno znašel. Čeprav so bili trenutki, ko si nisem več želel tega sveta, sem se potem zatekel v to svoje pisanje, ustvarjanje… in sem bil na koncu pomirjen sam s sabo. Včasih sem odigral vlogo žrtve, da sem se okolici malo zasmilil, pa tudi sam sebi. In tako so moji nerešeni projekti, ostali še naprej nerešeni, jaz pa sem napisal dva dobra bloga in deset dobrih objav na socialnih omrežjih in se je našlo nekaj tisoč »žrtev«, ki so mi to všečkali in potem smo bili vsi zadovoljni, ker sem tako poseben, da si to upam, na glas napisati, da skupaj z mano vidijo luč na koncu tunela… ja, tako je bilo in še vedno je.

Vendar nisem ravno v tem užival, tudi če je tako izgledalo. Bilo je vse skupaj, kot v neki mlaki, kjer je toplo in sem se še kar naprej namakal… ugajalo je, ni pa bilo ravno obetajoče.

Res pa je, da sem v tem svojem pisanju pisal o svojih sanja, kako si želim, kako naj bo… v bistvu sem si ves čas gradil svoj sanjki svet… in sedaj so se te sanje spustile na zemljo. Prav čutim, kako so tukaj tik pred mano, kako se odpirajo vrata v vse to kar sem si zgradil in bom iz te teme stopil v resnično svetel svet.

Napisal sem si Sanje, ki jih sedaj začenjam živeti.

Ves čas sem spremljal velike motivatorje, ki pa mi niso bili blizu, ker kar so govorili niso čutili v srcu, izhajali so iz svoje bolečine ne iz svojega bistva. Vem da sem veliko večji, čeprav si ne želim, da bi bil sam motivacijski govorec, bom pa našel zagotovo neko svojo pot…

Vse o čem sem sanja in vedel, da se bo enkrat zgodilo, je sedaj tukaj, popolnoma vse. Vse stare stvari sem pripeljal, tik do konca in jih bomo tudi rešil. Novi projekti, so tik pred realizacijo. Moje poslanstvo je pričelo dobivati svojo vrednost. Predvsem pomembno pa je, da sem sam v svoji notranjosti še vedno isti. Ta moja notranjost počasi začenja sijati in to zelo močno, kot najmočnejši diamant, kot opoldansko Sonce, kot najmočnejši žarometi… in to je moje poslanstvo, da ljudem pokažem, koliko so vredni… pa ne to kar imajo okoli sebe, temveč to kar imajo v sebi. Ne učim tehnik, prebujam sanje. Vso našo življenje najprej sanjamo, a te sanje izhajajo globoko iz našega potenciala in bliže, kot je naš potencial življenju, biže so sanje zemlji.

Seveda sedaj to ne pomeni, da bo sedaj vse samoumevno, veliko bolj bom moral delati na sebi in okolici, vendar ne bo nobenih bremen in nič mi več ne bo težko.

Predvsem šport mora spet postati stalnica v mojem življenju. Ravno danes sem gledal zadnje svoje slike… Bog pomagaj… skoraj me je zadela kap… vsaj 10 kg imam preveč… pa sem nehal jesti sladkarije in kruh… v resnici pa sem si odel samo plašč maščobe, da sem se zaščitil pred vsemi.

Tisti, ki ste me uspeli osebno spoznati, ste videli, da sem se v zadnjih dveh letih popolnoma osamil. Namreč hotel sem se tako globoko očistiti, da bodo vse ovire v zunanjem življenju same po sebi odpadle. Sedaj se tudi končujejo vsa ta več tedenska potovanja in bom lahko tudi zaključil ali začel z vsem, kar se sedaj počasi odvija. Ugasnil sem vse stare stvari, ni več starih imen, ni več starih stvari… vse kar mi je še ostalo iz tistih časov je »mikrovalovna pečica«. To je edino, kar sem odnesel po ločitvi in še sedaj se seli z mano… pa mislim, da bo tudi sedaj ona šla, ker je čas, da si pričenjam pripravljati svežo hrano. Hladilnik sem ugasnil že pred časom, tako da že sedaj nekako intuitivno kuham in samo to kar lahko isti dan pripravim… hmmm no ja mikrovalvke pa nisem uporabil že zelo dolgo…

Tako vse kar več ne sodi v moje življenje ali gradniki, ki so gradili moje sanje, odhajajo v neko drugo zgodbo, jaz pa ostajam samo še s sanjami tukaj na zemlji.

Naj bo ta zapis, neka prelomnica, ko se bodo sanje zjutraj prebudile v življenje. Pa v bistvu niti ne vem zakaj sedaj vse to pišem, saj se ne boste nič novega naučili… najbrž sem spet naredil 1000 napak v pisanju, ki jih sam ne vidim. Sam ne čutim nekega čustvenega olajšanja… v bistvu sem se samo na enak način, kot sem razvijal sebe in se boril z bolečinami hotel posloviti od vsega, od nekega starega življenja, kot sem ga bil vajen do sedaj.

In to je sedaj to… grem spat in jutri se zbudim v popolnoma novem življenju. Ja, kaj pa čem, tako to je 😉