… ja pozna je ura in moram spat, ker grem dalje na pot… nekdo, ki gleda od zunaj… ja spet ena od poti… vendar je tokrat drugačna pot… tokrat je pot brez nahrbnikov, brez potovalk… brez vsega… le osebna prtljaga, da preživiš dan, vse ostalo je ostalo… in to kar potrebujem imam v sebi… sedaj namreč grem na pot, tak kot sem…

… pred desetimi meseci, sem spoznal zgodbo viteza Parsivala in še isti teden šel po njegovi poti, kjer se je nahajal… in takrat v votlini, kjer je On doživel razodetje… sem ga tudi jaz in takrat se je vse v mojem življenju obrnilo na glavo, seveda na bolje… bilo je toliko stvari, da nisem vedel, kje prijeti… in sedaj počasi vse dobilo obliko… v soboto sem se ponovno znašel v tej Votlini … vendar sedaj sem vse doživel veliko bolj sproščeno…

… postalo mi je jasno sporočilo… Kjer govorijo, da Vitez Parsival nikakor ni mogel priti med 12 Vitezov Kralja Arturja, vitezov okrogle mize… vedno je bil tik pred tem, da vstopi… pa je vedno propadla zgodba… namreč v tistem obdobju je ta krog veljal za najvišji krog, ki je varoval Sveti Gral… a na koncu se je pokazalo, da ni postal del tega, ker je bil njegov cilj še višji… postal je Kralj Svetega Grala…

… tudi meni je vedno tik pred uspeh spodletelo… no sedaj sem šel preko vsega tega, kar sem mislil, da je končni cilj… sedaj, po tem srečanju s samim seboj… pa odpotujem TJA!