Kje sem… kdo sem… ko sem se danes zbudil iz narkoze… imel sem občutek, da sem imel dolg san in da sem šele zaključil osnovno šolo in da sem sanjal svoje prihodnje življenje… ampak, ko se prebujam vidim, da sem v bistvu tukaj, da sem 25 let naprej, kot sem mislil… nisem več v osnovni šoli, sem že polnoleten, sam odgovoren za vse, kar je okoli mene…

… to pa ni tako lahko… malo moram priti k sebi, da primem stvari v svoje roke…

… danes po operaciji sem se dotaknil popolne globine svoje duše in telesa… dlje več nisem mogel… naslednji korak bi bil korak na drugo stran…

… v vseh teh 25 letih, sem vedno odšel v neke druge zgodbe, kjer so drugi diktirali moje življenje, zato nisem imel občutka, da sploh živim, samo vodijo me…

… dragi moji ne bom več pisal, ker sem že utrujen od teh samoanaliz in jokanj… ampak enkrat je konec vsega…

… sedaj vsaj ni konec življenja, tako da lahko pišem tudi zgodbe, ki nas zadovoljujejo in osrečujejo.

Pomembno je, da ste osredotočeni na vsak trenutek svojega življenja, pa to ne pomeni, da se morate imeti pod samokontrolo, temveč samo biti pozorni na občutke, ki jih začutite v trenutkuh in se ravnajte po tem… namreč to je vaša edina realnost in vaše življenje… vse ostalo je samo balast in odvečni tovor vašega življenja.