Predolgo sem čakal na… niti ne vem kaj! In sedaj, ko sem se zbudil… gledam, kje sem! Vredu, če ne vem, kje sem, niti kaj bi… se bom prepustil občutkom in se po njih ravnal… ampak ne čutim nič!

Hm, to je mogoče celo odlična situacija, pomeni, da sem resetiran in lahko pričnem iz čiste nule… ampak kaj pa naj počnem????

Popolnoma sem se izgubil v tem življenju in tako vsako jutro iščem smisel… najbrž sem se izgubil že v prejšnjih življenjih in samo lutam iz enega v drugega… še Bog me noče vzeti k sebi in me kar pusti, da se sprehajam po tem Svetu…. samo upam, da ni Zemlja, smetišče celotnega vesolja in jaz sem tukaj smetar, ali smet?

Ampak Martin Kojc, je v Učbeniku življenja zapisal, da je Materialni svet, odsev naših misli… in kamor koli pogledam, so vse smeti… torej me je celo Bog porinil nekam kamor bi me skril, da si ne naredi sramote… da ja čisto na konec so me porinili.

Danes zjutraj sem imel celo sestanek z Matildo, pa ni našla prostega termina, da bi me povabila na večno potovanje…

… tako sem ostal čisto sam, sam s sabo!

Torej doletela me je najhujša kazen v Vesolju… Srečati se moram Sam s Seboj!

Torej usedem se pred Ogledalo z zaprtimi očmi… počasi jih odprem in na drugem koncu in v njem vidim… hmmm, nekaj čudnega… ali sem to jaz????

… saj nisem tako grozen, celo lep sem…

Uvidel, sem, da je v bistvu moj probem bil to, da sam sebe sploh nisem cenil, ni mi bi bilo mar za ta svet… ampak od svoje notranje lepote tudi nisem mogel živeti…oz. je imela samo delni domet in ni nikoli dosegla končnega cilja.

Svojemu znanju in zunanjosti, namreč moram dati primerno ceno in vrednost… šele potem bom v ravnovesju.

V bistvu sem se sam sebe sramoval… ampak samo zato, ker se nisem hotel ali znal soočiti z nekaterimi problemi… in sedaj moram vsakega posebaj zložiti pred sebe in ga odpraviti… namreč lepota prihaja iz notranjosti, vendar nikoli ne bo zasijala, če se potem v zunanjem svetu ne poenotimo s tem, kar nosimo v sebi.

Ko enkrat dosežemo ravnovesje med notranjo in zunanjo lepoto, šele potem je končnen uspeh zagotovljen… in seveda, potem je potrebno vse to tudi vzdrževati.

Saj ne vem, če je kdo sedaj kaj razumel J

Zakompliciral, sem kot vedno, ko se sramujem sam sebe!

Želel sem povedati, da vrednost sporočila, ki ga želite dati svetu, da bi ga spremenili… dobi vrednost, ko ste dostojni tega, tudi z zunanjo podobo… kot ga nima ta tekst, ker vejice niso na svojem mestu…. ja res je pomembno sporočilo, vendar če vejice niso postavljene pravilno, potem, morda tudi pomen ne bo pravilen…

Obleka ne naredi Človeka, ampak tudi brez nje ne dosežemo cilja!

Ne sme nas biti strah lastne vrednosti in ne smemo zanemarjati materialnega sveta!