Najbolj me zaboli, ko mi nekdo reče, da sem se zlagal… vedno znova analiziram ta občutek, a nikoli ne pridem do konca. Mogoče lahko rečem, da skozi njihove oči lažem, jaz pa samo vem, da nisem uspel realizirati tega, kar sem obljubil iz večih dejavnikov. Torej ali sem sedaj lagal, ali le nisem mogel izpeljati nalog do konca, ker je vmes prišlo do drugih vzrokov. Kako to nekomu povedati, ki pač pričakuje svoje… to je tema s katero si vsak dan belim glavo in moja glava je že čisto bela.
Torej kaj je resnica in kaj je laž?
V bistvu ne vem in mislim, da tudi nihče ne vem? Po vseh teh izkušnjah, lahko rečem, da je resnica samo trenutno stanje, občutkov. Čez 5 minut, je stanje že drugačno in to kar smo izrekli, pred 5 minutami je lahko popolnoma drugačno. Vendar smo to izrekli na glas in sedaj bomo vse naredili, da izpolnimo tisto izpred 5 minut, samo zato ker smo tako obljubili. Pri tem, bomo izgubljali čas, denar živce, naši lasje bodo vedno bolj beli… a trudimo se da izpeljemo stvari do konca. Na koncu jih pripeljemo do osebe, ki smo jo obljubili, je samo dejala hvala, in šla naprej. Če pa nam slučajno ni uspelo in je oseba razočarana, pa na koncu izpademo, kot lažnivci, prevaranti…. ampak naše poti do izpolnitve obljub ni nihče videl. In kaj zdaj? A bomo nehali dajati obljub, bomo raje kar tiho in pustili, da se ljudje utapljajo v svojih problemih.
Ne, postali bomo bolj previdni. Ko bo nekdo potreboval pomoč, bomo mu lahko pomagali na tistem mestu, kolikor bomo lahko, vse ostalo bo moral vsak sam vložiti veliko energije. Tisto, kar je na daljši rok, pa bomo delali bolj previdno.
Nekaj pa si morate zapomniti! Najprej morate poskrbeti za sebe in šele, ko imate temelj pri sebi, boste lahko naredili korak do drugega in mi tudi resnično pomagali. Pomoč se mu bo obrestovala, samo takrat, če bo on vsaj 2 x več energije vložil v reševanje njegovih težav, kot vi, ki ste mu ponudili pomoč. Energijo, ki pa ste jo vi vložili, pa se vam bo podvojila. V kolikor boste več dajali, kot imate, boste tudi vedno več izgubljali.
Zato ni slučajno, da je rek… dobro je sirota… da če za sebe ne znaš poskrbeti in še tisto, kar imaš, da bi lahko preživel, daš naprej… potem pomeni, da nič ne rabiš oz. da imaš preveč. In to je osnova vsega.
Samo na tak način bomo preživeli in se ponovno pobrali. Kdorkoli govori, da sem lažnivec, je izključno zato, ker sam ni nič energije vložil v reševanje svojega problema, jaz sem lahko dal, kolikor sem lahko in nič nisem za sveto obljubil, le dejal, da se bom maksimalno potrudil. Torej dragi moji ni absolutne resnice, na zemlji so dejstva, ker dejanja štejejo. So pa stvari, ki se ne moremo zgoditi čez noč, temveč je proces in vse mora dozoret. In bolj, ko ste nestrpni samo negativno energijo vnašate v ta izdelek, ki na koncu ima tudi takšno vsebino, kot ste jo s svojimi dejanji vzgojili.

Lep primer je naslednja zgodba.. tudi če jezika v popolnosti ne razumete, boste začutili sporočilo:
»Početak dvadesetoga stoljeća…
Na sveučilištu u Berlinu profesor je izazivao studente pitanjem:
“Je li Bog stvorio sve što postoji?”
Jedan je student hrabro odgovorio:
“Da, stvorio je!”
“Bog je sve stvorio?”, upitao je profesor ponovo.
“Da, profesore”, odgovorio je student.
Profesor reče:
“Ako je Bog stvorio sve, onda je stvorio i zlo. A sudeći prema pravilu – da naša djela govore tko smo mi – Bog je zao.”
Student je zašutio.
Profesor je bio jako zadovoljan sobom, i hvalio se studentima kako je još jednom dokazao da je kršćanstvo samo mit.
Jedan je drugi student podigao ruku i rekao: “Mogu li ja vas nešto pitati, profesore?”
“Naravno”, odgovorio je ovaj.
Student je ustao i rekao:
“Profesore, postoji li hladnoća?”
“Kakvo je to pitanje?
Naravno da postoji. Tebi nikada nije bilo hladno?”, odgovorio je profesor.
Mladić je odgovorio: “Činjenica je da hladnoća ne postoji. Prema zakonu fizike, ono što mi smatramo hladnoćom je zapravo nedostatak topline. Predmeti ili živa bića se mogu proučavati kad imaju ili prenose energiju, a toplina je ono što čini da tijelo ili materija prenose energiju. Apsolutna nula je potpuna odsutnost topline, materija postaje inertna i nesposobna za bilo kakvu reakciju. Hladnoća ne postoji, mi smo stvorili tu riječ da opišemo kako se osjećamo kad nemamo topline.”
Student je nastavio: “Profesore, postoji li tama?”
Profesor je odgovorio: “Naravno da postoji!”
Student odvrati:
“Ne, profesore, tama ne postoji. Tama je zapravo nedostatak svjetla.
Svjetlo možemo proučavati, ali tamu ne. Zapravo, možemo koristiti Newtonovu prizmu da razbijemo bijelo svjetlo i proučimo različite valne dužine boja. Ne možemo izmjeriti mrak. Jednostavna zraka svjetla može se probiti u svijet tame i osvijetliti ga. Kako možete znati koliko je određeni prostor taman? Ono što možete izmjeriti je količina svjetla koje je prisutno. Tama je izraz koji čovjek koristi da bi pokazao što se događa kad svjetlo nije prisutno!”
Konačno, mladi je čovjek upitao: “Profesore, postoji li zlo?”
Iznerviran profesor je odgovorio: “Postoji. Vidimo ga svaki dan u primjerima čovjekovog nehumanog ponašanja. U kriminalu i nasilju.”
Na to je student odgovorio: “Zlo ne postoji, profesore. Ili barem, ne postoji samo za sebe. To je kao tama i hladnoća riječ koju je čovjek stvorio da bi opisao odsutnost Boga. Bog nije stvorio zlo. Zlo nije kao vjera ili ljubav koje postoje kao što postoje svjetlo i toplina. Zlo je samo nedostatak Boga, nedostatak Božje ljubavi u srcu.”
Profesor je šutke sjeo…«

Poanta vsega je to da tudi dogovor med prijatelji mora biti kot posel, biti mora dogovor z vsemi členi. Če nekomu ponudimo pomoč, mu moramo v začetku povedati, kaj želimo za to aktivnost. Zato, da se nista oba na koncu razočarana.
Tako dragi bralci. Proces ki je trajal nekaj let se je zaključil Mednarodna ustanov SIRIUS je ustanovljena, njen namen je da s svojimi programi počisti družbo, da bo v njej čim manj vzrokov za nastajanje takoimenovanih laži. Naključje je hotelo, da se je to zgodilo prav na solsticij, ko vzhaja zvezda SIRIUS. Dobrodošli na www.sirius.si