Pred seboj imam knjigo TITO IN TOVARIŠI, ki Tita prikaže v realni luči in če še pogledate film Cinema Komunista, vidite celo sliko Tita in Jugoslavije. Tito je namreč vsak večer pogledal film, čez dan pa tako vodil Jugoslavijo. Bil je velik sanjač, kateremu je sledila vsa množica. Nekateri bi lahko rekli, da je bil Blefer… vendar če pogledamo celo sliko, je bil realen, saj bi njegove ideje lahko v celoti tudi živele, če bi  tisti, ki verjamejo v idejo, tudi tako živeli… on je, ostali ne.

V tem svetu narodi, organizacije… padajo, ker bi naj bili krivi Vizionarji, ker peljejo stvari v nerealno smer. In kaj je nerealna smer: Tisto, kar posamezniki niso pripravljeni narediti, spremembe pri sebi. Lahko bi rekli, da je najprej vsak pripravljen slediti novi ideji, ko pa je potrebno narediti spremembo pa jih večina neha slediti (Med reči in narediti je vmes Ocean). In dokler večina ne bo pričela delati sprememb, bodo veliki vizionarji na koncu, grešniki. In eden od njih je bil Tito. Čez 100 let bodo na njega gledali drugače, kot danes.

Vendar tokrat ne mislim, povzdigovati zgodovinskih ikon, temveč pogledati na realno stanje, DANES. Ljudje smo v krču, ne upamo narediti koraka naprej, strah nas je, kaj se bo zgodilo jutri… in sedaj bi vsi potrebovali Vizionarja, ki bi “potegnil” naprej ta voz. A tega vizionarja ni od nikoder!

Vizionarji, so se morda rodili ob nepravem času, saj ko je bil čas lagodja, nihče ni želel narediti koraka naprej. Sedaj pa bi tisti želeli korak naprej, pa ne vedo kam. Lahko bi rekli, da tisti, sedaj preživljajo največji strah in največjo čustveno bolečino. Vizionarji, pa sedaj dobivajo podporo, vendar ne gredo naprej, ker jim je v ozadju “lepo”.

Pred nekaj časa sem srečal osebo, za katero sem prepričan, da lahko popelje svet iz te teme, v smer proti svetlobi. V zgodnjem otroštvu je bil zatiran, in vsakemu ki mu je pomagal (čeprav se je vsak okoristil na njegovi bolečini) je bil neskončno hvaležen, ter v sebi nosil slabo vest, da se mu nikoli ne bo oddolžil. Tako je vedno znova vračal uslugo za uslugo. Vendar nikoli konca, veliko več je dal, kot je dobil. Dokler nekega dne ni stal pred prepadom, svojega življenja, da vse izgubi. Takrat je videl, da je vse okoli njega bila igra, da je bil še bolj izkoriščen, kot je bil v otroštvu, vendar tega ni videl.

Ves čas je namreč živel v strahu in vsega česa se je lotil se je lotil s strahom. To so ljudje okoli njega zaznali in se s tem strahom napajali. Sedaj je videl, da ni nikomur nič dolžan in da vsakemu lahko mirno pogleda v oči, ter s svojim mirnim pogledom vzbudi strah v njih, ki kakor volkovi prežijo nanj. S svojim pogledom si dela prostor po divjini polni pasti. Njegove ideje, vizionarski svet, pa sedaj raste pod plevelom preteklosti in se rojeva popolnoma nov svet.

Seveda tega imena še ne bom omenjal, vendar želel sem povedati samo to. Da je ta “neznanec” tudi v vas. Ne glede, kaj drugi menijo o vas, v katero smer greste, sledite svojemu Srcu, svojim Sanjam, ker to je edina prava pot. Tudi če vam vsi govorijo, da niste na pravi poti, da delate narobe… in če v svojem Srcu čutite drugače, ste na pravi poti.

Ne predajte se, do zadnjega diha, ker sedaj je pravi čas, da vaše Sanje zaživijo.

SREČNO!