Svetovalci najverjetneje pri večini ljudi veljamo za najbolj »pametne« in da sami ne potrebujemo pomoči, saj je vendar naša naloga, da svetujemo. A vse skupaj le ni tako enostavno. Tudi sam sem se pred dnevi znašel v poziciji „svetovanca“. Spoznal sem osebo, pri kateri sem sam sebi moral priznati, da v življenju veliko več štejejo izkušnje in življenjska modrost kot pa teorija.

Podjetnik v zrelih letih mi je razlagal svojo zgodbo o uspehu, ki pa ni bila vedno uspešna. Povedal je, da se je celo otroštvo ukvarjal z modelčki letal, končal je Srednjo lesarsko šolo, naredil izpit za pilota in doštudiral strojništvo. Bil je pilot, pa vendar se je zraven pilotiranja še vedno ukvarjal z modelčki. Njegov najljubši modelček je cepelin, ki še danes leti. Med svojimi prvimi poleti z nacionalno letalsko družbo je spoznal tudi svojo bodočo ženo, ki je na tem letu vodila stevardese. Že na prvi pogled sva si bila všeč, čeprav sem ji bil jaz bolj zaradi uniforme in položaja. Tega sicer sam nisem opazil, vendar je velikokrat sama poudarila, kako je ponosna name, ko me vidi v uniformi, ko stopam iz letala.

Zunanji blišč
Navzven so bili popolna družina. Rodila sta se jima dva otroka, bili so dobro situirani in imeli so visok družbeni status. Pa vendar se ni počutil več tako srečnega kot ob samem začetku, ko je nastopil službo in se poročil. Ni se zavedal, zakaj mu uniforma in položaj v družbi nista bila več všeč, pravzaprav, mu je bilo vse to odveč in vedno bolj se je zapiral v svojo delavnico, kjer je neizmerno užival v izdelovanju letalskih modelov. In nekega dne, ko je seštel prihodke od prodaje modelov, je ugotovil, da lahko s tem tudi živi in, kar je najbolj pomembno, pri svojem delu je neizmerno užival. Tako se je odločil, da ne bom več pilot, ampak bo izdeloval letalske modelčke.

Ko je s to odločitvijo seznanil svojo ženo, je ponorela. Spoznal je popolnoma novo plat svoje žene, ki je do takrat ni poznal. Rekel je: „Bila je kot popolnoma druga oseba!“ Na koncu pogovora mu je dejala: „Počni, kar hočeš, samo zasluži dovolj, da bomo lahko živeli tako kot doslej.“ Ta reakcija ga je globoko prizadela, zato se je umaknil v svojo delavnico, kjer je preživel cele dneve, vendar ne samo zato, ker je želel zbežati od svoje žene, do katere sčasoma ni več nič čutil, ampak ker je dejansko tudi moral veliko več delati, če je hotel ohraniti visok standard, na katerega je bila družina navajena. Dokler se nekega dne ni vprašal, kaj se sploh počne z denarjem, ki ga zasluži ter kam sploh gresta vsa njegova energija in veselje, ti dve dobrini, za kateri je imel občutek, da mu neprestano zmanjkujeta.

Moj hobi, najin skupni posel
Čez nekaj časa ga je zapustila tudi žena, tako je ostal sam, brez denarja, energije, veselja do dela in življenja. Ko je že mislil, da je vsega konec, se mu je zgodil neverjeten preobrat, saj je po naključju spoznal žensko, s katero je začel najprej poslovno sodelovati, kasneje pa sta postala partnerja tudi v osebnem življenju.

V nekaj mesecih se mu je življenje popolnoma spremenilo. Še naprej je izdeloval letalske modelčke, ampak samo toliko, kolikor je čutil, da je dovolj za njegovo osebno zadovoljstvo. Njegova žena pa je preko svojega podjetja te modelčke zelo drago prodajala v tujino.
Ni si mogel predstavljati, da bo lahko nekega dne živel svoje sanje; torej, da dela to, kar ga veseli in to z osebo ob strani, ki ga je sprejela takšnega kot je.

Več dni sem bil pot vtisom te zgodbe. In tedaj sem uvidel, da sicer lahko vso teorijo organizacije, komunikacije, marketinga preberem in z vsemi temi teoretskimi znanji učim druge. Vendar se uspeh ne skriva v knjigah, temveč v srcu posameznika. Formula za uspeh je ena sama: „Delaj s srcem!“

Po tej osebni zgodbi, sem imel občutek, kot da sem popolnoma drugače pogledal na svet, kot da sem se zbudil. Postalo mi je jasno, da ničesar v življenju ne moremo početi na silo, sploh pa, da cilj ne more biti denar. Vse, kar počnemo, nam mora biti v veselje: življenje z osebo, s katero živimo, posel, ki ga opravljamo in ljudje, s katerimi se družimo. Nikjer ne smemo čutiti napora ali imeti občutka, da nekaj delamo zaradi drugih.

Pot srca je pot iz krize
In to je tudi edini izhod iz »krize«, v kateri se sedaj nahajamo. Vsak naj počne to, kar ima resnično rad in naj se druži s tistimi, ki jih ima resnično rad. S srcem opravljajte svoje delo, saj le tako lahko dajete največ od sebe in si tudi ves čas postavljate višje cilje, zaradi katerih se nenehno izpopolnjujete in tako karierno kot osebnostno rastete.

Temu pritrjujejo tudi v podjetjih, kjer jim je povsem jasno, da je njihov največji kapital prav v njihovih sodelavcih. Zato si vodje timov, vodje oddelkov za človeške vire in top menedžment prizadevajo, da bi svoje sodelavce čim bolje poznali, da bi vedeli, v čem res uživajo, s kakšnimi hobiji se ukvarjajo. Njihovo strast lahko vključijo v različne že obstoječe dejavnosti v podjetju, ali pa prav na njihovo pobudo uvedejo nove, ni pa slabo, če se o osebnih ciljih vodja pogovori s svojimi sodelavci, vsaj na rednih letnih ali kariernih razgovorih. Le zadovoljni zaposleni, ki zna uravnotežiti zasebno in službeno življenje ali pa celo uspešno prepleta svoj hobi s poslom, ne bo zgoreval na delu, pač pa bo delal zelo zavzeto, še bolj učinkovito, še hitreje in še bolje. Z ljudmi, pri katerih vidite, da dajejo vse od sebe, a niso zadovoljni, se odkrito pogovorite, po možnosti pa skupaj z njimi postavite tudi na primer tri osebnostne cilje, ki naj jih doseže v določenem časovnem obdobju, najsi gre za nove športne dosežke, potovanja, izobraževanje, hujšanje…

Poslušajte torej svoje srčne želje, poslušajte torej sebe in svoje soljudi!

Nikjer ne smemo čutiti napora ali imeti občutka, da nekaj delamo zaradi drugih.