Jutranja kava je počasi popustila in se kakor »Jezus Kristus« vztajam iz … On je odšel v nebesa, jaz pa ostajam tukaj na Zemlji. Mogoče je on bil nagrajen za svoje delo tukaj na zemlji z »nebesi«. Kaj pa potem mene čaka?

To kar mene »tepe« v zadnjih mesecih (ali pa kar vse življenje) je ta moja neskončna mučenja, nič ni enostavno za vse se moram zelo boriti in na koncu naredim sto napak, kar izgleda da imajo vsi nekaj od tega, sam pa izpadem kot največji…

V bistvu se že leta ukvarjam s spreminjanjem načina življenja, spreminjanje miselnih vzorcev… no drugače je to tudi moj poklic. Vendar se mi zdi da postopoma s težkimi koraki hodim stopinjo po stopinju naprej. In nikakor da se premaknem. Čeprav so rezultati, a prepočasni zame…

Zato sem ta dva dni »teme« izkoristil za temeljit premislek. Kje delam napake, zakaj ni tistega cilja, ki sem ga zastavil in izpolnil vse pogoje.

• Prvo sem dobil jasen odgovor, da imam tako velike ideje, da se enostavno  ne morejo realizirati čez noč in ker sem si zastavil cilj, da delam preobrazbo ljudi v skladu z naravo, sem najprej moral sam prehoditi to pot do konca. Vse naše poti so odvisne od naših ciljev. Lahko imamo enostavne Cilje in bodo enostavne poti… lahko pa greste po moji poti.
• Drugo premalokrat se poslušam oz. sem se… včasih sem točno vedel, kaj moram spremenit, ali iti v katero smer… pa nisem naredil koraka zaradi spleta okoliščin, ki pa sem jih v osnovi sam kreiral.
• Tretjič sam sem se odločil za takšno pot, ker sem v takšnem okolju odraščal in sem se v njem tudi varno počutil. Redko sem se odločal za nove stvari, po svoji »drzni« poti sem v bistvu šel po varni strani.
• Četrtič… se več ne spomnim, ampak so že prvi trije dovolj močni.

Cilja si nisem postavil, ker sem to nekje prebral, temveč sem ga čutil v sebi in razvijal in dokler ga nisem razvil, ga tudi nisem mogel živeti. Sem se pa vesčas počutil svobodnega, čeprav je življenje izgledalo popolnoma drugačno. Ves čas sem delal tisto, kar sem čutil v sebi. Živel in izživel sem sebe.

V sebi sem čutil, da bo prišel ta dan, ko bo moj cilj zaživel in z njim tudi vse kar sodi k njemu. Ne samo, da bo svoboda bila v meni, temveč tudi okoli mene.

In da ni potrebno, da sam najprej preizkusim problem, ki ga bom pri nekomu reševal. Dovolj, je da vse svoje izkušnje in znanja uporabim, kot zunanji opazovalec.

Ker je bilo to tako močno v zadnjih nekaj mecesih, sem zavedal, da gre sedaj oblikovanje te ideje proti koncu in se bo tudi moj vsakdanjik začel spreminjati predvsem dojemanje novega okolja v katerega sem se sam postavil.

Dragi bralci, nikoli niste sami, vedno sem tukaj za vaš problem. Ampak pomembno je da te nasvete tudi upoštevate, ker če ne, boste ponavljali moje napake. Nasvete vzamite, kot  svetilnik, kamor ne smete. In naj bodo vzpodbuda, da ste na pravi poti.