… pred petimi leti sem odšel od »doma« v svet, da najdem boljši svet… v bistvu sem zbežal, pred samim sabo in se ujel v mrežo, ki sem jo gradil desetletja… in potem so pričeli vsi strupeni pajki plezati proti meni, ujet v lastno mrežo in popolnoma paraliziran sem pustil, da so me pojedli do kosti, le duša še je ostala. Ampak sem videl, da so vsi ti strupeni pajki pojedli samo tisto, kar nisodilo k meni, tako sem se z lahkoto rešil mreže, čeprav sem prej kričal od strahu in bolečin… v bistvu pa so mi le naredili uslugo. Vse kar nisem potreboval so odstranili iz mene in hkrati dobil neverjetno izkušnjo, predvsem jasno pokazati, kako naj svojo idejo spravim v življenje in tudi sam sem jo dokonca preiskusil na sebi.

Namreč, ko sem 2012, napisal knjigo MED REČI IN NAREDITI JE VMES OCEAN, se je točno to meni zgodilo, kot je bila knjiga napisana, celotna zgodba se mi je ponovila v realnem svetu in tako mi je »Vesolje« dejalo… no sedaj pa da vidimo ali si tudi dovolj močan in zrel, da to spraviš v realno življenje. In ob nadgradnji knjige z naslovom DINAMIČNI MODEL VODENJA, sem nekako doumel, da sem tudi prestal ta test.

Ko sem se pred petimi leti poslovil od doma, sem se v bistvu odmaknil sam od sebe in sedaj, ko se vračam nazaj k sebi in tudi domov, vidi, da se tudi okoli mene vse energije umirjajo.

To potovanje ni bilo samo potovanje okoli sveta, temveč pot globoko v sebe. Tukaj ne bom ponavljal, kaj vse se je dogajalo, ker je bilo vse prevečkrat napisano, le vem, da je zanimivo obdobje za mano in da bom imel vnukov, kaj za pripovedovat.

Domov se vračam 1.9.2017, od koder sem odšel 1.9.2012, vendar preden se vrnem domov, moram še na en obisk, tja, kjer se je vse začelo, moram se posloviti…

Imam pa le edino en pomislek, preden se vrnem domov… Kaj če več ne sodim v tisto okolje, v tisti dom… ker sedaj sem popolnoma drugačen, od tam sem odšel z vso prtljago, domov pa se vračam le jaz.

In kaj zame pomeni vrniti domov… ne gre zato, da se vračam v isti prostor in isti kraj, temveč moj dom je moja pot, ki sem jo v nekem trenutku prekinil zaradi… in sedaj se vračam na to pot, točno tam, kjer sem jo končal, vendar veliko bolj verodostojno z novimi znanji in izkušnji iz največjih globin in najširnejšega sveta.

Ta zapis je bolj zame, kot za vas, ker nisem nič konkretno napisal, le vem, da se počutim tako, da sem prišel tako daleč in tako globoko v sebe, da vsak ki me bo poklical za pomoč, bo imel občutek, da se je srečal sam s sabo in samo tisti, ki se tega občutka ne bodo vstrašili bodo zmagovalci nove dobe.

Morda samo opozorilo za tiste, ki od mene pričakujete veliko, sedaj bom še manj dal, ker bom veliko več časa posvečal sebi, čeprav bom prisoten vsepovsod.

Moja odločitev in spoznanje na tej poti je bilo, da hočem čutiti vsak trenutek življenja in to lahko dosežem samo tako, da sem vesčas sam s sabo.