V prisarno mi je privihral gospod srednjih let, da se mora končno rešiti vpliva svoje mame. Vse njegove osebne veze mu propadejo, ker se ne more ločiti od mame… bolj, kot bi se rad, rešil njenega vpliva, vedno se nekaj zgodi… ali mama zboli, nekaj nujno potrebuje in to vedno v trenutku, ko se imam najlepše…
… poslušam ga in vprašam… ampak, zakaj pa morate ravno takrat biti dosegljivi… ja kaj pa bo potem mama rekla… je bil njegov odgovor…

Poskušal sem mu razložiti, da so starši svojo vlogo že oddelali pri njegovih 18. letih vse ostalo je pa samo vez in pripadnost, ki se ohranja … ni pa z ničemer povezana in se ne pogojuje… vse je razumel, vendar ni mogel spustiti mame in se upreti njenemu klicu…
…Kaj si sploh želite, kakšen odnos s svojo mamo… sem ga vprašal preden nadaljujeva s svetovanjem, da sploh greva v pravo smer… namreč lahko delava v smeri, da se je sploh več ne spomnite ali pa najdeva neko vmesno varianto… vse je odvisno, kaj si želite… to je preveč zame, ne morem si misliti, da se je več ne bi mogel spomniti… rad bi neko ravnotežje, da sva sicer na vezi, vendar ne da me kliče za vsako malenkost in se jaz na vse odzovem…

… Bova začela drugače, najprej bova organizirala vaš dan in šele nato se lotila odnosa z vašo mamo… mi lahko razložite, kako poteka vaš dan… od kar se zbudite in ko ponovno greste v posteljo…
… zjutraj mi ni problem vstati… vstajam ob 6h potelovadim, se umijem, pojem zajtrk in krenem od doma… v pisarno, naredim najkasneje do 17, vse in potem na Šmarno goro, zvečer pa pogledam Odmeve, se stuširam in spat… in tak je približno moj vsak dan…
… a so katere ure, ko vas mama ne kliče… da, ko sem v Službi in ko gledam Odmeve… A vaš Oče še živi… Da, samo da ste se z mamo ločila pred 15 leti, ker ni več zdržal njenega pristiska in teženja… a ga je tudi veliko klicala ali bila z njim… DA… kdaj pa ga je pustila na miru… v službi in zvečer, ko je gledal poročila… in kdaj je pričela vas tako pogosto klicat… ko se je oče odselil na vikend…

Torej zamenjala vas je za moža… in zakaj ste se pričeli tako pogosto odzivat… ja ker je bila pri zdravniku, izvidi niso bili najboljši in sem potem nekako pustil, dokler nisem popolnoma postal njen ujetnik… pa ste poskušali že kaj narediti na to temo… ste se z njo pogovarjali… da sem neštetokrat… pa vedno reče, da bi jo kar pustil, če bi umrla in tako se potem vrtiva v krogu…

… In kaj bo ko bo umrla… si lahko predstavljate, da vas ne bo več klicala… DA in NE… na nek način bom osvobojen, na drugi strani pa potrebujem njeno potrditev…

…no pričniva s tem, da v bistvu potrebujete svojo potrditev, ne njeno… najprej vas bova tega osvobodila, sem mu dejal… pričela sva z miselno vajo Veliko nočni Kres… kjer se je postavil sredi velike jase in opazoval, kaj se dogaja okoli njega… v bistvu je bila to njegova podzavest… nato sem mu dejal, da vse kar ne sodi na to jaso, naj prične prinašati na sredi jase… in naj pripravi Kres… naekrat se je počutil osvobojenega v glavi… in čez dva dni, ko je v mislih prižgal Kres, je imel občutek, kod da je vse kar ga je tiščalo v glavi enostavno izginilo…

… preko pogovora sva prišla do tega, da imamo v glavi veliko psiholoških smeti, informacij, ki so nepotrebne za naš razvoj in življenje… in te nam onemogočajo, da se zberemo in soočimo sami s sabo… namreč na ta način sva odmaknila vse moteče faktorje, da je se je lahko postavil zase in videl, da ni mama rešitev in težava za vse njegove stvari… da je svet veliko bolj širok!

…po treh tednih se je vrnil… pravi, najprej je bilo super, z lahkoto sem se pogovarjal s svojo mamo in se tudi nisem redno oglašal na telefon… potem pa je prinesla nove izvide od zdravnika, kjer ji zdravnik pravi, da ima napako na srcu in da se ne sme preveč razburjat… in da ga od takrat dalje kar tišči pri srcu in je sedaj še več z mamo…

… nisem hotel reči naglas, vendar … mama ga čustveno izsiljuje… nakar sem ga vprašal, kako pa je vaše zdravsteno stanje… namreč bolečina pri srcu, ni ravno enostavna bolečina…
… ne ne pri meni je vse vredu…
….res… kako pa to veste… kdaj ste nazadnje naredili celovit pregled ali vsaj pregledali kri…
…ja… enkrat… na faksu…

Kaj pa če bi se vi vseeno oglasili pri zdravniku… tukaj imate napotnico… namreč vsak ki se pri nas oglasi, da naredi življenjsko transformacijo je prvi pogoj, da vemo, kakšno je njegovo fizično stanje, da sploh vidimo kje so njegove meje in ali si lahko psihološko transformacijo privošči, saj je vse skupaj zelo velik fizični napor… vi sicer niste želeli celotne spremembe, zato vas tudi tja nismo poslali… vendar sedaj, kot celotna prenova, da boste na sebe pogledali z razdaljo … druge možnosti ni…za En teden vas pošiljam v Opatijo, kjer se boste tudi od vsega malo oddaljili in dejansko boste videli, kje ste…

…ampak saj še nisem 40, da bi mogel…
… kateri teden bi vam odgovarjalo…
… lahko kar zdaj v ponedeljek, saj imam planiran dopust… pa niti nimam več s kom iti…

… po enem tednu se oglasi z izvidi pri meni… s tem, da sva predhodno s kolegico zdravnico govorila, kako stojijo stvari…

… hvala vam, da ste me poslali na pregled… imel sem čas za razmisliti in še dejansko videl , kje sem tudi zdravstveno… veste, moja Mama je bolj zdrava od mene… moje srce je zelo slabo, to sem nekako čutil, saj smo po očetovi strani imeli kar dva smrtna primera v zgodnjih letih… očitno sem to podedoval…

.. torej… na tak način ne moreva sodelovati… preveč naporno bo za vas… ampak vas bo odnos z vašo mamo tudi pokončal… edina rešitev je, da se pogovorite z mamo, kot človeka ne kot mama in sin…

…čez 14 dni se je ponovno oglasil pri meni v pisarni popolnoma prerojen…z mamo sva se odkrito pogovorila… pokazal sem ji izvide in ji povedal, kako mi je naporno, ko me tako pogosto kliče in sem ji dejal, da zaslužim dovolj, da ji lahko omogočim hišno pomočnico, za tehnično pomoč, jaz pa ji bom v moralno oporo, kolikor bom lahko… najprej ni hotela sprejeti in je iz tega naredila največjo dramo… nakar sem ji rekel… mama ti boš na mojem pogrebu, ne jaz na tvojem… pusti me da odrastem… bilo, je kod da sem jo polil z vedrom mrzle vode… objela me je in me stisnila k sebi…

S svojimi starši se lahko pogovorimo samo v njihovem jeziku, čeprav so nas ga oni učili!