Če upoštevamo dejstvo, da je materialni svet okoli nas odsev naših misli, potem lahko iz delovnega mesta posameznika razberemo, kakšen je njegov način dela, organizacije in razmišljanja, razberemo lahko njegove značajske lastnosti in že vnaprej predvidimo njegove reakcije.

Nedavno sem v enem od predstavništev tujih nepremičninskih agencij kupoval nepremičnino v tujini. Ker je bila odgovorna oseba tedaj zasedena, me je sodelavka kar odpeljala v pisarno in mi postregla s kavo. Ko sem jo čakal, sem se razgledal po pisarni in si iz videnega skušal ustvariti njeno podobo, način razmišljanja, celo njeno otroštvo sem si poskušal predstavljati.

Neurejena miza kaže neurejene odnose s sodelavci

V pisarni, kjer sem sedel, je bila delovna miza polna dokumentov, ki so bili nesistematično razporejeni in neurejeni. Iz tega sem razbral, da se ta oseba zelo dobro znajde v “organiziranem kaosu”, to pa pomeni, da se, če ji kdo spremeni sistem dela oziroma naredi red, ne bo znašla. To tudi pomeni, da je najbrž v neprestanem konfliktu s sodelavci in nadrejenimi.

Prav tako ima v sebi nemir – videti je bilo, kot da ne želi videti nekaj težav iz lastnega osebnega življenja in jih skriva za veliko količino neurejenih informacij, kar je lahko v določenih primerih dobro, saj se potem bolj osredotoči na delo. Taka oseba je sicer pri delu bolj učinkovita, a le na kratek rok, saj se dolgoročno utrudi in tudi poslovnih težav potem ne vidi več realno.

To, da ne želi jasno videti težav, mi je potrjevalo tudi dejstvo, da okno sicer dokaj svetle pisarne zakriva z rožami in mapami, ki so zložene na okenskih policah. Dodatno potrdilo, da se skriva pred dejstvi, pa je kazala tudi pozicija sedenja – s hrbtom je obrnjena proti vratom.

Namesto k poslu najprej h kritiziranju drugih

In res: v pisarno je stopil moški petdesetih let, malo močnejše postave, urejeno oblečen, z očali manjše dioptrije in z visokim čelom. Pogovora ni začel z vprašanjem, kaj potrebujem, temveč s tem, kako so ljudje nestrpni, kako država ne ve, kaj bi storila… in po nekaj minutah mu je zazvonil telefon. Sporočili so mu, da se mora nujno oglasiti pri direktorju, zato me je prosil, da ga, če lahko, počakam 10 minut, ker “šef je pač šef”.

Vrnil se je čez 20 minut in ponovno začel pogovor s kritiziranjem vodilnih, kako ne vedo, s kakšnimi težavami se v resnici komercialisti ukvarjajo, kako ne razumejo, da je stranke zelo težko dobiti… Ker se mi je mudilo, sem ga opomnil, da svojo stranko lahko zelo hitro izgubi, če se ne bova posvetila predmetu najinega razgovora. V tistem trenutku se je umiril, me pogledal in se opravičil. V trenutku je spremenil barvo glasu in vprašal me je, kaj želim oziroma kako mi lahko pomaga.

Vodila ga je ženska avtoriteta

Takrat sem spoznal, da potrebuje močno avtoriteto, kar zanj direktor banke očitno ni. Sklepal sem, da je bila lahko njegova edina avtoriteta ženska iz njegovega osebnega življenja, po vsej verjetnosti babica ali mama. Zato sem pogovor v enakem tonu tudi nadaljeval – postavil sem se v vlogo njegove mame in sam začel voditi razgovor. Ko mi je začel dajati odgovore, sem ga pustil, da je povedal do konca, in mu na koncu potrdil, kar je on vzel kot pohvalo. Ker sem imel s seboj vso dokumentacijo (predhodno sem jo uskladil z njegovimi sodelavci prek elektronske pošte), ki jo je agencija potrebovala, sem mu jih predložil.

V slabe pol ure so bili vsi potrebni obrazci izpolnjeni, hkrati pa je poklical kolega iz pravne službe, da so pregledal dokumente z njegovimi priporočili, in vse skupaj je bilo pripravljeno za podpis pri notarju, ki je bil naslednji dan.

Zakaj so taki sodelavci “nevarni”

Lahko bi rekel, da sem imel res srečo, da sem v dveh delovnih dneh uspel urediti vse. A če na opisano zgodbo pogledam s širšega zornega kota, so taki sodelavci, kot je opisani nepremičninski agent, za organizacijo lahko zelo tvegani. Res je, da imajo velik potencial in da so uspešni pri pridobivanju strank, vendar pa je treba posel izpeljati tudi do konca!

To potrjuje tudi aktualno stanje v celotnem gospodarskem sektorju, kjer je bil cilj komercialistov skleniti čim več pogodb. Z različnimi ugodnostmi so sicer pridobili veliko novih strank, a med njimi so tudi takšne, ki s težavo odplačujejo svoje obveznosti. In če jih ima podjetje preveč, se lahko “potopi”.

Poglejmo še videz nepremičninskega agenta: nadeto ima masko urejenega sodelavca, kar nam na prvi vtis daje zaupanje in urejenost, vendar pa že očala kažejo na to, da ne želi videti prave slike, močnejša postava in višje čelo pa, da nikomur ne zaupa, niti sam sebi. To, da ne želi videti cele slike, kažejo njegovo neurejeno delovno okolje in zastrt pogled skozi okno ter sedež, ki je obrnjen stran od vrat.

Taka oseba je nestabilna in deluje na podlagi občutkov, a ti njeni občutki so nerealni, saj so posledica nerešenih travm iz otroštva. Res je, da morajo imeti podjetja na področju marketinga zaposlene zelo senzibilne osebe, ki se bodo znale odzivati na potrebe strank, zato pa prav na področju kotrolinga potrebujemo zelo konservativne osebe, ki organizaciji zagotavljajo ravnotežje, preprečujejo odklone in slabe poslovne odločitve ter zagotavljajo poslovno stabilnost.

Prav je, da se vodje in top menedžment zavedajo, da lahko sodelavce bolje spoznajo tudi na podlagi (ne)urejene pisarne. Še vedno se namreč dogaja, da so jim nekateri “ušli skozi filter” zaposlovanja. In v takih primerih moramo še posebej poskrbeti, da organizacija ostaja uravnotežena, da morebitni odkloni ne povzročijo stresov za poslovanje. Še bolje pa je, da takim sodelavcem omogočimo izobraževanje za osebnostno rast.

A hkrati ne moremo mimo dejstva, da direktor svoje sodelavce izbira po svoji podobi. Toda to je že druga zgodba…