V lanskem letu sem imel možnost opazovati razvoj dveh enako velikih podjetij, kjer so sočasno spremenili vodstveni kader. Prvo je bilo dobra tri leta staro podjetje z večinoma mladimi sodelavci s področja informacijskih tehnologij, ki je predvsem razvojno naravnano. Direktorja so zamenjali, ker se je lastnik, ki je bil dotlej sam tudi direktor, hkrati pa je vodil več projektov, odločil, da upravljanje podjetja prepusti drugemu.

V drugem podjetju, ki je družinsko in deluje že več generacij, pa so se odločili, da potrebujejo pristop, ki bo v obdobju gospodarskega ohlajanja bolj učinkovit in da zato potrebujejo nekoga, ki ni obremenjen z družino in njenimi problemi, podjetje pa bo z drugačno strategijo popeljal iz začaranega kroga, v katerem se je vrtelo zadnje leto.

V prvem podjetju je lastnik izbral osebo, ki je v povprečju deset let starejša od zaposlenih, ima mednarodne izkušnje, je umirjena in si vzame čas za premislek, a se potem hitro odloči in stoji za svojimi odločitvami. V družinskem podjetju pa so se odločili za mladega strokovnjaka, polnega energije in idej, ki pa se je tudi hitro odzival, včasih celo hitreje, kot je končal misel.

Preudarnost med eksplozijami idej in energije

Pred dobrim mesecem smo se sestali, da naredimo analizo preteklega dela in da se pogovorim z lastniki, kako so zadovoljni s svojimi odločitvami. Rezultati v prvem podjetju so pokazali, da imajo za 15 odstotkov višji dobiček, prodajo pa so s širitvijo na nove trge izboljšali za 30 odstotkov. V drugem podjetju so ugotovili 30-odstoten upad prometa, izgubili pa so 25 odstotkov trga. Lastnik prvega podjetja je namerno izbral osebo z izkušnjami, ki ima drugačne lastnosti, kot jih ima sam. Zakaj? Kolektiv v podjetju je bil mlad, poln idej in energije, kot je tudi sam. To je bilo sicer odlično, dokler se podjetje ni utirilo v poslovnem svetu, vedel je, da ne morejo več nadaljevati s takim načinom dela, saj je treba v obdobju gospodarske ohladitve premisliti, kam usmerjati energijo.

Ker se je zavedal, da se sam ne bo mogel spremeniti čez noč, se je odločil poiskati osebo, ki ima take lastnosti, da bo znala podjetje peljati v pravo smer, sam pa se bo posvetil tistim projektom, kjer bosta njegova energija in znanje najbolj koristila. Novi direktor je tako s svojimi lastnostmi energijo zaposlenih usmeril v tisti del, kjer je bilo povpraševanje še vedno dovolj veliko, ker pa je sam delal zelo premišljeno in si vzel čas za vsakega, so ga sodelavci tudi spoštovali in mu sledili. Tako jih je pripeljal k ambicioznemu cilju, ki so si ga zastavili.

Niso se zavedali, da iščejo svojega šefa

Lastniki v drugem podjetju so se zavedali, da potrebujejo nekoga, ki je neobremenjen z njihovimi pogledi in ima nove ideje. A pri tem niso razmišljali, da v bistvu iščejo svojega šefa. Ko je mlad, nadebuden fant prišel v podjetje za njihovega vodjo, so bili najprej vsi navdušeni nad njim in njegovimi idejami, ko pa je začel spreminjati naloge, določati odgovornosti, ukinjati procese in delovna mesta, so se mu uprli. Dejali so mu, da so ga zaposlili, da bi podjetje popeljal v novo smer, ne pa ga uničil.

Nikakor jim ni mogel dopovedati, da morajo, če želijo spremembo, spremeniti dotedanji način dela in da nekateri družinski člani, kljub temu da so solastniki, ne morejo ostati v podjetju, ker delajo škodo. In tako se je med njimi ustvaril konflikt. Spet so se začeli ukvarjati pretežno sami s seboj, pri tem pa so pozabili na trg in se skoraj popolnoma izgubili.

Pravi vodja vodi z zgledom

Zgodbi zelo slikovito in povsem jasno sporočata: seveda je pomembno, da ima oseba na vodilnem mestu ustrezno znanje in dovolj vodstvenih izkušenj, a še bolj pomembno je, da s svojimi lastnostmi dejansko sodi v tim, ki ga bo vodila. Na vprašanje, ali se vodje že rodijo ali ne, je težko odgovoriti, dejstvo pa je, da smo na nek način vsi vodje, saj vsak sam odgovarja za svoja dejanja, za svoje življenje, torej moramo voditi sami sebe. In samo od naših osebnih interesov je odvisno, kako se nam bodo vodstvene sposobnosti oblikovale.

Ko je nekdo v vlogi vodje, mu ostali nagonsko sledijo in se zgledujejo po njem, zato je pomembno, da to, kar zahteva od drugih, dela tudi sam. Samo tako mu bodo sodelavci lahko dejansko zaupali, ga spoštovali in mu sledili. To namreč pomeni, da se nanj lahko zanesejo in da je iskren, saj to, kar govori, tudi počne. Zato je za vodjo pomembno, da samega sebe dobro pozna, da se zaveda, kakšne so njegove sposobnosti, katere so njegove dobre in šibke plati ter je popolnoma iskren do samega sebe. Tako bo, ko se bo odločal, ali bo vodil neki tim, znal pravilno presoditi, ali je to v skladu z njegovo naravo. Le v tem primeru lahko s svojo ekipo ustvari zgodbo o uspehu, v nasprotnem pa povzroči katastrofo – tako iz podjetja kot tudi iz sebe. Slabega delavca torej ni, je samo slab vodja.

Vodenje ne pomeni biti na vodstvenem položaju, gre le za eno od delovnih mest, kjer mora imeti vodja poleg strokovnega znanja še vrsto drugih spodobnosti in kompetenc: spoštljiv odnos do sodelavcev in sprejemanje drugačnosti, sposobnost aktivnega poslušanja, jasno delegiranje nalog … in ne nazadnje močno zavest, da vodi z lastnim zgledom.

Šola za vodje ne obstaja – šola je celo življenje. Te lastnosti imamo v sebi in jih razvijamo v različnih življenjskih situacijah. Seveda je velikokrat ego v nas tisti, ki si želi pozornosti in zato želimo prevzeti vodilno mesto, ne da bi bili zanj usposobljeni. Z našim egom ni nič narobe! Je lahko samo spodbuda, da na karierni poti nenehno napredujemo in se razvijamo. Pomembno pa je, da znamo oceniti, ali dejansko sodimo v družbo, ki jo bomo vodili. Vodja namreč ni oseba, ki je največji strokovnjak na področju, s katerim se ukvarja podjetje, temveč oseba, ki najdlje in najbolj jasno vidi, ki je osebnostno najbolj zrela in psihično stabilna – samo taka oseba si lahko ustvari avtoriteto in spoštovanje.

Ne glede na to, ali vodja izstopi iz obstoječega delovnega okolja ali pride od zunaj, je pomembna njegova čustvena zrelost. Nekoga lahko najamemo za določen čas, da naredi svoje in gre naprej, a trajen učinek bomo dosegli samo, če bodo ljudje začutili spremembo v sebi. Spremembo v sebi pa lahko naredimo samo s spoštovanjem do sebe in drugih. Vodja, ki spoštuje samega sebe, bo spoštoval tudi vse okoli sebe in tako v zelo kratkem času naredil trajnostni premik.