V času turbulentnih sprememb se ne dogajajo samo spremembe na poslovnem področju, ki so nujne, saj se je treba preudarno, a hitro in učinkovito odzivati na potrebe trga, pač pa doživljamo spremembe tudi posamezniki, torej se spremembe odvijajo na osebnostni ravni. Veliko ljudi pride na svoji karierni poti do točke, ko ne vidi več poti naprej, ne vidi izhoda iz slepe ulice, ne vidi pravih rešitev, a to ne pomeni, da je konec sveta. Prišli so le na konec neke poti in sedaj morajo izbrati povsem novo.

Smo v času velikih osebnih sprememb in opuščanja vzorcev, ki smo jih bili navajenih. In eno takšnih zgodb bom predstavil skozi osebne oči menedžerja v podjetju, ki se je takoj po končanem faksu zaposlil v trženju in je bil po petindvajsetih letih na mestu vodje marketinga popolnoma brez ciljev in novih idej. Njegovi podrejeni tako niso dobili navodil, ampak je na jih le izvajal pritisk, da se naj bolj potrudijo. Posledično se je to poznalo tudi na rezultatih. Vendar se mu noben od zaposlenih ni upal upreti, ker so vedeli, da je direktor podjetja njegov najboljši prijatelj, ki ga je na to delavno mesto tudi postavil.

Ko se v kariernem zastoju počutiš povsem nemočnega

Popolnoma je bil izgubljen. V svojih sodelavcih je sicer videl potencial, ki pa se ga je hkrati bal, saj bi ga lahko ti nadomestili, on pa bi ostal brez službe. Do njih se je obnašal še bolj mačehovsko, saj je želel, da odidejo iz podjetja in ga tako ne bi več ogrožali, pod seboj je želel ohraniti le izvajalce. Bolj kot se je zavedal lastne nesposobnosti, bolj je pritiskal na svoje sodelavce. Podjetje tako ni naredilo nobenih razvojnih korakov.

O iskanju drugačnih rešitev je začel razmišljati, ko je slišal intervju z mano na radijski oddaji. Tako je začel razmišljati o spremembi poklica in o tem, kar je želel delati že od otroštva naprej.

Začel je iskati in se pripravljati na novo kariero. Prijavil se je na razgovor na razpisano delovno mesto in bil izbran. Vendar ker je komaj čez pol leta nastopil novo delovno mesto, je imel čas, da je neobremenjen naredil tisto, kar bi moral že pred časom – dal je priložnost tistim, ki so imeli ideje. Sklical je sestanek s sodelavci in jim predstavil situacijo, ki ni bila rožnata in jim povedal, da potrebujejo nove rešitve. Vzdušje v timu se je spremenilo, podane ideje so bile predebatirane in analizirale, prav tako so skupaj s sodelavci določili konkretne korake, ki so jih tudi uresničili. Rezultati so bili vidni že v kratkem času.

Vodja tima naj predvsem vodi in sproža spremembe

Zavedal se je, da je prej vso odgovornost prevzemal nase, pozabil pa je na inovativne sodelavce. Spoznal je, da kot vodja njegova naloga ni bila imeti vedno nove ideje, temveč voditi tiste, ki imajo ideje.

Skozi zgodbo vodje marketinga je videti, kako je oseba prišla na vrh svojih osebnih zmožnosti in v trenutku, ko se ji je začel rušiti svet, so se ji hkrati odpirale oči. Svet je lahko videla veliko širše in bolj iskreno. Če torej do sedaj nismo iskreno živeli in smo zaradi tega prišli do kariernega zastoja, v slepo ulico, potem lahko odgovor, kako naprej, poiščemo v svojem najbolj iskrenem delu življenja, v svojem najbolj zgodnjem otroštvu.

Direktor je prišel do spoznanja, da so za novo razvojno obdobje pravi ključ do razvojnega preboja mladi, inovativni sodelavci in da je potrebno spremeniti način dela v celotnem podjetju.